Slovenski bančniki v neposrednem slogu

Trenutni obrestni pogoji so normalni in ne visoki

Navzoče in vso slovensko javnost so pozvali, naj se zgleduje po našem Rogliču, Boscarolu, Akrapoviču in ne po jamračih

Za vas izpostavljamo nekaj povzetkov iz današnje bančne konference, ki so se je udeležili: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB,  Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, Primož Dolenc, viceguverner, Aleš Delakorda iz fiskalnega sveta, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, John Denhof, predsednik uprave NKBM.

Trenutni obrestni pogoji so normalni in ne visoki

Stanovanjsko posojilo za 1,5 % obrestno mero ni normalno. Sedanja 4,5 % obrestna mera je normalna. Projekti, ki ne prenesejo 5 % stroškov za financiranje, niso vzdržni.

Namesto da se sprašujemo, zakaj banke ne plačujejo višjih obresti za varčevanje bi se veljavo vprašati, zakaj Slovenci varčujejo izključno v bančnih depozitih in v nepremičninah, zakaj nismo uspeli razviti kapitalskega trga.
 

Kaže, da se bo Slovenija izognila recesiji

Letošnje leto se je začelo brez velikih pretresov in z rekordno nizko nezaposlenostjo.

Guverner BS je napovedal, da se bodo obresti še zviševale. Pri tem je ključen makroekonomski izziv povišana inflacija, ki se je v zadnjih mesecih nekoliko znižala. Slovenija je med državami, kjer so podjetja bolj izkoristila visoko inflacijo in zvišala svoje cene. To inflacijo pri nas dela bolj trdovratno.

Sprva je bila pri nas inflacija spodbujena z enkratnimi zunanjimi dejavniki. Zdaj se težišče dejavnikov prenaša na domače dejavnike: visoko domače povpraševanje, rast plač.

V  Sloveniji je stanje dobro in tudi obeti so dobri.

Za finančno stabilnost je največje tveganje inflacija. V takšnih razmerah mora biti fiskalna politika restriktivna.

Podjetja višja obrestna mera že obremenjuje. Pri prebivalstvu je na srečo posojil z variabilno obrestno mero zelo malo. V Sloveniji imamo veliko bančnih depozitov, struktura ročnosti pa je kratka, obstaja tveganje, kaj se bo z njimi zgodilo.

 

Pred poletjem je pričakovati nekoliko nižje zviševanje obrestnih mer kot doslej

Kaj bo v zadnjem četrtletju, bo odvisno od tega, kako se bo gibala inflacija in kako bodo ukrepale druge ekonomske politike.

 

Običajno je potrebno med 18 do 24 mesecev, da se v gospodarstvu v celoti pokažejo rezultati višjih obrestnih mer

Kreditna aktivnost se je začela umirjati.

V Sloveniji je prenos višjih obresti na obresti za depozite med nižjimi v Evropi, kar pri 26 milijardah bančnih depozitov prebivalstva nikakor ne čudi.

Ukrepanje kot ob zadnji krizi, ko so centralne banke obresti znižale v negativne in trge zalile z denarjem, zdaj ni več možno, saj je bila inflacija takrat izjemno nizka, celo prenizka.  

Znižanje obrestnih mer bi namreč zvišalo inflacijo, proti kateri se borimo.

Zato mora sedaj vsak sam pri sebi okrepiti svojo kapitalsko in likvidnostno robustnost.


 

Nehajmo bluzit kdo je lev, kdo je desen, kdo je rdeč, kdo bel in kdo črn, to nikamor ne vodi. Začnimo delat!

Čas je za akcijo, sredstva imamo, potrebujemo resne razvojne odločitve pri razvojnih projektih. Slovenske banke so brez posebnih naporov sposobne financirati za deset milijard evrov projektov. Tozadevno se ne premikamo dovolj hitro, ni dovolj projektov, da bi izpolnili pričakovanja. Ponudba zelenih posojil je velika, a za zdaj ni veliko povpraševanja.

Prvi del leta smo imeli še stare pogodbe za energente, zato smo imeli s tem rekordne dobičke.

Konec lanskega leta se je pokazalo, da upada proizvodnja materialov. Rezultati prvih treh mesecev so od deset do dvajset odstotkov nižji. To predstavlja za sto milijonov evrov manj pobranih davkov.

Deset let smo zanemarili raziskave in razvoj novih tehnologij.

Potrebujemo energijo. Kaj bomo delali brez energije iz drugega bloka jedrske elektrarne in novih hidroelektrarn, veternih in sončnih elektrarn? Vsi ne moremo biti javni uslužbenci.

Če bi radi živeli kot zdaj, moramo dovoliti izgradnjo kakšne nove hidroelektrarne, vetrne elektrarne, drugega bloka nuklearke, ki je stabilen in cenejši vir od OVE in gradnjo katerega prebivalci Krškega podpirajo. Kompetentnih ljudi, ki bi to znali izpeljati, nam tudi ne manjka.

Trenutno je v Sloveniji umeščanje hidroelektrarn v prostor misija nemogoče, umeščanje razvojne osi celotne regije in projektov nacioanlega pomena pa talka dveh posameznikov ali obskurne skupine ljudi, ki tam sploh ne živijo.

Če nismo za tak razvoj, to pomeni, da bomo morali radikalno spremeniti način bivanja, izstopit iz potrošniške družbe in pričeti živeti kot naše babice, ki  niso gledala televizije, niso imele mobilnega telefona in nisi kupile ničesar, česar niso resnično potrebovale.

Dajmo 49 % energetskih podjetij na borzo in bomo tako pritegnili tudi mednarodni kapital ter  izboljšali korporativno upravljanje. S tem denarjem bi z lahkoto financirali energetski prehod.

Železnice so alternativa letalskemu prevozu. Z vlakom se od Ljubljane do Dunaja sedaj potuje 9 ur. V Franciji bi za tako potovanje z vlakom potrebovali 2 uri.

 

Visoke obdavčitve plač v Sloveniji podjetja sili v prenos razvojnih oddelkov in sedežev podjetij v tujino

V Srbiji lahko slovenska podjetja v IT razvojni oddelki za isti denar zaposlijo bistveno več ljudi kot doma.

Plače vodilnih so na Hrvaškem zaradi ničjih obdavčitev neto 50 % višje od teh v Sloveniji.

Ob pomanjkanju delovne sile se je potrebno vprašati tudi, ali smo pripravljeni, da bo v slovenskih vasicah dišalo po kariju.

 

Banke so z 40% manj zaposlenimi racionalizirale poslovanje in kritično gledajo javni sektor

Javni sektor si, namesto racionalizacij  in zmanjšanja števila zaposlenih, samo dodaja pravice na pravice na pravice. Kdo bo to financiral? Treba je delati, ne samo zahtevati.

Zdravniki v zasebnem sektorju delajo trikrat več kot v javnem. Naj se zdravnike v javnem sektorju  plača enako kot v zasebnem, a naj se potem od njih zahteva, da delajo trikrat več.

Naj učitelji delajo dve uri več na dan, pa jih ne bo več premalo, saj imajo dva meseca počitnic.

»Helikopterski denar« je zgodovinska potuha, ki  pripelje od enega štrajka do drugega štrajka.

Kreditno pogodbo za drugi tir smo podpisali leta 2009, pa niti evro še ni bil črpan. To se zgradi v šestih mesecih, pri nas pa se gradi deset let.

Kaj bo s tretjo razvojno osjo? Dajmo umestiti energetske objekte, če ne gre drugače, pač s posebnim zakonom.

Štiri leta čakamo, da dobimo neko dovoljenje ali presojo vplivov na okolje.Tehnologija, v katero želi podjetje investirati je v tem času že zastarela.

Frustrirajoče je, ko se argumentov in zdravega razuma ne upošteva. Preveč strokovnih odločitev je prepuščenih politiki.

 

Država si koplje jamo v javnih financah, še preden je udarila demografija

Ideje za pokojninsko blagajno in dolgotrajno oskrbo bodo velik izziv že na srednji rok. So pa nakazila v sklade socialnega zavarovanja za zdravstvo in pokojnine že sedaj nepričakovano visoka.

To se je pričakovalo šele okoli leta 2030, ko se bo demografija še poslabšala, a se je trend začel stopnjevati že v času krize in se še stopnjuje. Nekoč začasni ukrepi so se prelevili v trajne.

 

Glede na dejstvo, da se slovenski bančniki sprašujejo o tveganjih, kaj se bo zgodilo z bančnimi depoziti  ste vsi, ki razmišljate o plasmaju svojih prihrankov iz bančnih depozitov raje v nakup nove ali rabljene nepremičnine  v Ljubljani ali njeni okolici, vljudno vabljeni k sodelovanju s povpraševanjem  na danica@mreza.com.

DS02062023

ttps://www.zurnal24.si/slovenija/sef-nlb-ce-niste-za-bomo-morali-zaceti-ziveti-kot-nase-babice-406987